Uporaba divje rastočih rastlin v prehrani ima veliko prednosti v primerjavi z običajno rastlinsko hrano, ki jo pridobivamo iz gojenih rastlin. In rožičevec (Ceratonia siliqua) to vsekakor je. Uspeva v skromnih razmerah, na skalnatem terenu, kjer je zemlje zelo malo. Rožiči, zelo koristni plodovi grmastih dreves, med prebavnim procesom nase vežejo strupene snovi in veljajo za močne antioksidante. V prah zmleti rožiči so odličen nadomestek kakava in orehov v sladicah. Svoj čas so iz rožičev kuhali tudi sirup proti kašlju. Prevreti v mleku so veljali za eno boljših pomagal pri boleznih dihal, pevci pa naj bi z rožičevimi semeni čistili svoj dragoceni glas.

Velja omeniti tudi zanimivost, da so vsa semena v rožičih enako težka – natančno 0,2 g. Tako so jih nekdaj uporabljali za izenačevanje pri tehtanju dragih kamnov, saj je 0,2 g ravno en karat – utežna enota, ki izhaja iz grške besede za rožičevo seme, keration.

Suhe sestavine:
23 dag pirine moke, 7 dag mletega rožiča, 2 žlički vinskega kamna, 3 zdrobljene glavice kardamoma, 2 žlički mletega lanu.

Tekoče sestavine:
12 dag kokosove masti, 12 dag agavinega sirupa, 4 dcl mandljevega mleka.

Postopek:
Kokosovo mast razpustimo na šibkem ognju, da se stopi. Posebej zmešamo vse suhe in posebej vse tekoče sestavine. Nato premeša še oboje skupaj in pustimo 5 minut, da se sestavine sprimejo in posrkajo tekočino. Testo razporedimo v mini potičnice (lahko tudi v model za muffine, ki smo ga obložili s papirnatimi posodicami). Pečemo pri 180°C cca. 20 minut. Zatem pečene rožičeve potičke pustimo stati v pečici še dodatnih 5 minut, nato pa jih postrežemo.